ŽIVLJENJEPIS IN POKLICNA POTDr. Štefana Čelana

Dr. Štefan Čelan

Življenjepis

Izhajam iz skromne družine, ki jo je dodatno prizadela še veliko prezgodnja smrt moje matere. Ni ji uspelo napolniti niti osemindvajset let življenja, ko je žal morala zapustiti ta svet in dva majhna otroka. Z bratom, ki je bil star štiri in jaz šest let, sva se preselila k babici in tam že do malih nog spoznavala, kako je pomembno, če si gospodar na svojem. Babica je imela kmetijo, kjer sva z bratom morala trdo delati od jutra do večera. Večino dela se je opravilo z golimi rokami, ki žal niso vedno zadostovale. Zato je babica morala prositi za pomoč pri večjih kmetih. Za te usluge ni bilo na voljo lastnega denarja, zato smo večino teh plačali z lastnim delom. Ta način gospodarjenja nas je psihično in fizično zelo izčrpaval, saj ni bilo nikoli toliko zaslužka, da bi iz dninarja prerasli v resnega gospodarja. Kot otrok sem vedno sanjal, da bom nekoč babici pomagal tako daleč, da bo tudi ona postala gospodarica na veliki kmetiji, kjer ji bodo pomagali "težaki", kot so nas nekoč imenovali.

 

Ta zgodba iz rane mladosti me je spremljala celo nadaljnje življenje. Po končani srednji šoli sem jo ponovno okusil na lastni koži. Vsi moji sošolci iz generacije so se odpravili na študij, ker so imeli zagotovljene materialne pogoje. Zaradi pomanjkanja denarja sem moral opustiti veliko željo po študiju in se zaposliti v takratnem podjetju Sigma Ptuj, ki se je z združitvijo preimenovala v Agis Ptuj. Znotraj podjetja sem kmalu spoznal, da je zelo težko uspeti s pametnimi predlogi, če nisi ti tisti, ki o tem odločaš. To spoznanje in želja po znanju sta bila osnovni moto, da sem začel študirati ob delu. Dopoldan je bilo potrebno v podjetju trdo delati, popoldan pa se odpraviti na predavanja in ob praznikih ter vikendih pridno študirati. Kljub naporom sem uspel dokončati obe stopnji na dodiplomskem študiju in pozneje pod enakimi pogoji tudi magistrirati in doktorirati. Takega načina dela in študija seveda ne privoščim nikomur, zato vsa prizadevanja v smeri zagotavljanja boljših pogojev našim občanom.

Poklicna pot

Svojo izobraževalno pot sem po končani osnovni šoli nadaljeval na Tehniški kemijski šoli v Rušah. Po zaključenem univerzitetnem študiju kemijske tehnologije na Univerzi v Mariboru, pa nadaljeval na podiplomski študij kot mladi raziskovalec, kjer sem uspešno magistriral in pozneje tudi doktoriral. Prva moja zaposlitev je bila v gumarskem podjetju, ki je bilo v sklopu Agisa in pozneje Save iz Kranja. Večino del in nalog sem opravljal na področju razvoja in raziskav, v zadnjih letih pa vodil oddelek za tehnologijo in razvoj. Za uspešno razvite in v proizvodnjo uvedene izdelke sem prejel številna priznanja kot inovator leta pa bil nagrajen že leta 1982 in 1985. V času podiplomskega študija sem bil zaposlen na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo kot asistent. Od leta 1994 do 2002 sem prevzel direktorsko mesto Znanstvenoraziskovalnega središča BISTRA Ptuj, ki se ukvarja z aplikativnimi raziskavami na področju naravoslovja in družboslovja. V šestih letih delovanja zavoda je bilo izvedeno veliko število projektov, ki so na direkten ali indirekten način pospeševali razvoj lokalnih skupnosti in gospodarstva. Kot inovator sem lastnik več patentov, od teh sta bila dva nagrajena s srebrno medaljo na mednarodnih sejmih v Ženevi in Nürnbergu. Ob rednem delu veliko časa posvečam različnim strokovnim asociacijam, kjer delujem kot član v različnih odborih (Združenje za projektni management, KORIS, FORA, PCMG, Slovensko kemijsko društvo, Slovenski razvojni svet, Društvo univerzitetnih profesorjev v Mariboru, gibanje Znanost mladini, Food and Agriculture organization of the united Nations, CEDA). Od leta 2002 naprej sem župan Mestne občine Ptuj.

Bibliografija

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem uporabe se strinjate z uporabo teh piškotkov.

POTRDI